Opredelitev težave
Revmatske bolezni sodijo med najpogostejša kronična kostno-mišična obolenja in pestijo vse starostne skupine. Pogosta posledica revmatskih bolezni so različne vrste funkcionalne prizadetosti, zaradi česar je potrebno stalno zdravstveno spremljanje obolelih. Poznamo več kot 150 revmatskih bolezni, ki jih razvrščamo v dve veliki skupini: vnetne in nevnetne revmatske bolezni. Sklepamo, da ima približno 5 % prebivalstva kronične vnetne revmatske bolezni[1]. Običajno prizadenejo en sklep (artritis), lahko pa tudi več sklepov (poliartritis). Vnetje poteka na notranji sklepni ovojnici, nato se spremembe razširijo še na druge sklepne dele.
Revmatoidni artritis je kronična sistemska avtoimunska bolezen, ki prizadene simetrično predvsem male sklepe rok in stopal, lahko pa tudi kateri koli drug organski sistem. Je najpogostejša revmatična bolezen v razvitem svetu, prizadene približno 1 % ljudi, ženske so bolezni podvržene trikrat pogosteje kot moški[2],[3].
Ankilozirajoči spondilitis je kronična sistemska vnetna revmatska bolezen, za katero je značilno vnetje hrbtenice in sklepov med križnico in medenico. Osnovno bolezensko dogajanje poteka na narastiščih vezi, kit in ovojnic na kost, kjer pride sprva do vnetja, nato se razrašča vezivo, v zadnji fazi bolezni pa se v vezivo nalaga kalcij, kar privede do zakostenitve. Za to boleznijo trpi od 0,1 do 1,4 % prebivalstva, moški zbolijo dvakrat do trikrat pogosteje kot ženske[4].
Sistemska skleroza je redka kronična progresivna bolezen vezivnega tkiva. Bolezen se pojavlja v dveh oblikah: lokalizirani, pri kateri sta prizadeta koža in podkožje (koža postane svetleča in trda), ter v sistemski obliki, ko bolezen poleg kože zajame še notranje organe. Ženske zbolijo za boleznijo od tri- do osemkrat pogosteje kot moški, prvi simptomi se pojavijo v starosti 30 do 40 let[5].
Okoliščine na delovnem mestu – osnova za preventivne ukrepe
Za vnetne revmatične bolezni velja, da delovno mesto praviloma ni vzrok za njihov nastanek. Bolezenske simptome pa poslabšajo hladno in vlažno delovno okolje, izpostavljenost prisilnim držam in težka bremena[5]. Zaradi poslabšanj so revmatični bolniki pogosto v bolniškem staležu, kar pomeni velik ekonomski in socialni problem.
Zgodnje zdravljenje in rehabilitacija
Vnetne revmatske bolezni tudi v sodobnem času ostajajo neozdravljive. Zgodnja postavitev diagnoze ter intenzivno zdravljenje vnetih sklepov in vezivnih tkiv je ključnega pomena za uspešno ohranitev njihove funkcije. Zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju vnetnih revmatskih bolezni, so nesteroidni antirevmatiki in analgetiki (simptomatska zdravila), glukokortikoidi (protivnetno delovanje), sintetizirana ter biološka imunomodulirajoča zdravila[3].
Metode fizikalne in rehabilitacijske medicine so pomembno dopolnilo farmakološkega zdravljenja revmatskih obolenj; vključujejo različne vrste fizioterapevtskih postopkov, kot so kinezioterapija (različne vrste vaj), hidroterapija, termoterapija, nizkoenergijski laser, elektroterapija, dihalne vaje ter delovna terapija. Sestavni del rehabilitacije revmatika so tudi opornice, ki učinkovito zmanjšajo bolečino pri gibanju, sprostijo mišice ter zmanjšajo pritisk na sklepno ovojnico. Pomembno je, da z rehabilitacijo revmatika začnemo čimprej, da se prepreči nastanek deformacij in skrajšav mišic ter njihovo slabenje. Dela, ki zahtevajo fine motorične spretnosti, se lahko izkažejo za težavna, če so prizadeti sklepi rok[5].
Ohranjanje aktivnosti
Pri osebah z revmatoidnim artritisom je pomembna ergonomska prilagoditev delovnega mesta. Ustrezno delovno mesto je tisto, kjer imajo oboleli delavci možnost počitka pri delu ob nastanku bolečine, utrujenosti in zatekanja sklepov. Pomembno je, da se izogibajo sklonjenim položajem in dvigovanju težkih bremen ter da lahko menjajo položaj vsakih dvajset do trideset minut[5]. Zanje je bolj primerno sedeče delo. Če ankilozirajoči spondilitis povzroči deformacije hrbtenice, težka dela niso več možna in je potrebna prekvalifikacija na druga poklicna področja, kjer ni velikih fizičnih obremenitev.
Vpliv psihosocialnih dejavnikov na vračanje na delo
Pri kroničnih boleznih imajo pomemben vpliv psihološki dejavniki, kot so anksioznost, de-presija in nezmožnost soočiti se z boleznijo[1]. Pri revmatoidnem artritisu je na začetku bolezni nezmožnost za delo omejena na krajša obdobja, ko pa bolezen napreduje, nezmožnost za delo postane trajna. Študije kažejo, da postane od 20 do 30 % bolnikov za delo nezmožnih že v prvih dveh do treh letih po začetku bolezni. Za ankilozirajoči spondilitis je značilno, da bolniki kljub utrujenosti ter zmerni bolečini zaradi otrdelosti sklepov ohranijo sorazmerno dobre funkcionalne sposobnosti in zmožnost za delo. Pri osebah s sistemsko sklerozo pa morajo biti pri vračanju na delo prilagoditve zaradi različnih simptomov individualizirane glede na potrebe bolnika. Soočenje z vnetnimi revmatskimi boleznimi zaradi pričakovanih omejitev pri delu zahteva odkrito sodelovanje in zaupanje med delavcem in delodajalcem, sicer se odnosi lahko zapletejo v nerešljiv problem.
Promocija dobrega mišičnega zdravja
Revmatske bolezni sodijo med najpogostejše razloge za delovno nezmožnost in zgodnjo upokojitev, zato pomenijo velik socialni in ekonomski problem[1]. Bolnike je treba spodbujati, da krepijo lastno zdravje s tem, da redno izvajajo priporočene vaje.
Viri
[1] Jokar M, Jokar, M. Prevalence of Inflammatory Rheumatic Diseases in a Rheumatologic outpatient clinic: analysis of 12626 cases. Rheumatology Research, 2018;3(1),21–7.
[2] Novak P. (). Rehabilitacija pacientov z revmatoidnim artritisom. Rehabilitacija (Ljubljana), 2011; letnik 10, supl. 1.
[3] Ostrovršnik J, Tomšič M. Sodobno zdravljenje revmatoidnega artritisa. Rehabilitation/Rehabilitacija, 2014;13(1).
[4] Kim Y, Oh HC, Park JW, Kim IS, Kim JY, Kim KC, Chae D, Jo WL, Song JH. Diagnosis and treatment of inflammatory joint disease. Hip Pelvis. 2017 Dec;29(4):211–22. doi: 10.5371/hp.2017.29.4.211.
[5] Reed P. The Medical Disability Advisor: Workplace Guidelines for Disability Duration 5th Edition. 5th ed. Westminster, Colo: Reed Group; 2005:1865–8.
Izberite temo