Bolečine v kolenu

Kolenski sklep je eden izmed velikih sklepov spodnjih okončin in je poleg kolka najbolj obremenjen sklep človeškega telesa. Je zveza med stegnenico, zgornjo površino golenice in pogačico, ki jih obdaja sklepna kapsula z zunanjimi in notranjimi ojačitvami (kolateralne vezi), v samem sklepu pa sta še dve drobni križni vezi. Vse te vezi dajejo kolenu stabilnost. Med stegnenico in golenico sta še dva meniskusa v obliki polmeseca, ki ščitita sklepni hrustanec pred prevelikimi obremenitvami (amortizerja). Najpogostejši vzroki bolečine v predelu kolena so obraba, vnetje ali poškodba sklepa. Bolečina nastane tudi zaradi vnetja kit, njihovih ovojnic ter mišic, kar je pogosto posledica prevelikih in ponavljajočih se obremenitev kolena. Velikokrat pa je bolečina prenesena tudi iz hrbtenice ali kolka.

Poklicni dejavniki tveganja in razvoj obrabe sta neposredno in vzročno povezana. Obrabi kolenskega sklepa so izpostavljeni predvsem delavci, ki pri svojem delu opravljajo ponavljajoče počepe, upogibanje, klečanje in dvigovanje bremen. Debelost, ukvarjanje z nekaterimi vrhunskimi športi in pretekle poškodbe kolena pomenijo dodatno tveganje. Število poškodb in obrab se lahko prepreči oziroma zmanjša z ustrezno ureditvijo delovnega mesta (npr. čista in suha tla, nedrseče hodne površine brez nepotrebnih ovir, označene poti za pešce). Delavcem pa je treba zagotoviti tudi primerno delovno opremo (npr. ustrezna zaščitna obutev, ščitniki za kolena)^[1].

Zdravljenje bolečin v kolenu je odvisno od vzroka, prilagojeno pa mora biti tudi bolnikovi starosti, dejavnosti, poklicu in delovnemu mestu ter spremljajočim zdravstvenim težavam. Pri obrabi kolena se zdravljenje začne z osnovnimi ukrepi, in sicer najprej z zmanjševanjem prevelikih sklepnih obremenitev, prilagoditvijo aktivnosti in zmanjševanjem telesne teže. Na začetku ima dober učinek tudi fizioterapija, bolečine pa se lajšajo s protibolečinskimi zdravili in znotrajsklepnimi injekcijami (blokadami). V zelo napredovalih stadijih pa je potrebna vstavitev kolenske endoproteze. Zdravljenje preobremenitvenih sindromov se bistveno ne razlikuje od ukrepov pri zdravljenju artroz^[2].

Bolečine v kolenu ni mogoče vedno preprečiti, lahko pa jo z nekaterimi ukrepi omilimo. Splošni ukrepi so: vzdrževanje primerne telesne teže, izogibanje daljšim statičnim obremenitvam kolena in pretiranemu klečanju, počepanju ter čezmerni hoji navkreber ali po neravnem terenu. Pri artrozah se priporoča še ustrezna obutev (z debelejšim in mehkejšim podplatom ter elastično peto), pri hoji razbremenjevanje s palicami ali berglami, pa tudi prilagoditve in/ali spremembe delovnega mesta. Pri poškodbah in preobremenitvenih sindromih bolečino zmanjšata počitek in mirovanje. Počitek naj bo pri poškodbah mehkih tkiv kratkotrajen, da ne pride do zapletov zaradi dolgotrajne nedejavnosti. Pri preobremenitvenih sindromih pa je treba dejavnost prekiniti, dokler bolečina popolnoma ne popusti. Nato sledijo aktivne vaje za pospešitev krvnega obtoka in pozneje vaje za krepitev poškodovanega dela^[2],[3]. Vaje se izvajajo z obema nogama, pri čemer je poudarek na šibkejši nogi. Ugodni učinki redne vadbe se pokažejo šele po mesecu dni ali še pozneje^[2].

Kronična bolečina v kolenu zaradi obrabe je zelo razširjena med delovno populacijo, starejšo od 50 let, posledica tega pa sta pogostejša bolniška odsotnost ter nižja produktivnost. Ti delavci se odločajo, ali bodo svoje zdravstvene težave zamolčali in delo nadaljevali brez posebnih prilagoditev delovnega mesta ali pa bodo delodajalcu razkrili resnost svojih bolečin, s čimer lahko tvegajo izgubo zaposlitve. Na delovnih mestih je namreč pogosto nerazumevanje sodelavcev in nadrejenih ob zdravstvenih težavah. Le redko pride do ergonomske ureditve delovnega mesta^[4]. Vračanje na delo po poškodbi kolena je odvisno od več sociodemografskih in delovnih značilnosti. Manjša verjetnost, da se bodo vrnile na delo, je pri ženskah, pri delavcih z nižjimi dohodki in poklicih, pri katerih so večje fizične obremenitve^[5].

Pri obrabah in preobremenitvah je bolečine v kolenu mogoče preprečiti z rednimi vajami za vse stegenske mišice in hkrati ohranjanjem gibljivosti kolena. S tem vzdržujemo dobro moč mišic in dosežemo, da prevzamejo del obremenitev, ki se sicer prenesejo na sklep. Prvi ergonomski ukrep za preprečevanje bolečin v kolenih na delovnem mestu pa je razbremenitev pri počepih in klečanju.