Bolečine v palcu roke

Opredelitev težave

Gibljivost palca je zaradi sedlaste oblike osnovnega sklepa v primerjavi z drugimi prsti bistveno večja in lahko izvaja gibe v treh ravninah: upogib – izteg, primik – odmik in opozicija. Opozicija palca je edinstvena za človeka in zajema okoli 50 % celotne funkcije palca. Sklep pa je zaradi svoje oblike in gibljivosti sorazmerno nestabilen in je najpogosteje kirurško zdravljen sklep roke^[1],[2]. Okvara palčevega sklepa se najpogosteje pojavlja pri ženskah, starejših od 55 let. Zaradi izjemnega pomena palca pri številnih gibih pomeni njegova amputacija več kot tretjino izgube funkcije roke.

Okoliščine na delovnem mestu – osnova za preventivne ukrepe

Delovno okolje, kjer je potrebna pogosta ali stalna uporaba palca, je dejavnik tveganja za nastanek tako imenovane rizartroze (obrabe prvega sklepa palca). Predvsem je tveganje povečano pri poklicih, pri katerih je treba pogosto in dlje časa izvajati značilne gibe prijema, ter poklicih, kjer se ob prisilnem položaju palca ustvarjajo velike sile^[3]. Dolgotrajne mehanske obremenitve povzročajo obrabo sklepnih in tudi obsklepnih struktur. Delo z ročnimi orodji, ki vibrirajo, pomeni dodatno tveganje, vibracije pa zahtevajo močnejši oprijem orodja z namenom stabilizacije^[4].

Cilj preventivnih ukrepov mora vedno biti čim hitrejša vrnitev na isto delo. Priporočljiva je avtomatizacija delovnih procesov, pri čemer se odsvetujejo polavtomatizirana opravila, saj onemogočajo individualno prilagajanje. Delavci morajo biti dobro usposobljeni za opravljanje svojega dela, treba pa je zagotoviti tudi najboljše možne razmere za izogibanje prisilnim držam zapestij in komolcev. Orodja morajo biti čim lažja ter dobro vzdrževana in ostra. Poskrbeti je treba za oporo roke, predvsem pri natančnih delih. Držalo orodja mora imeti ustrezne mere (debelina, dolžina, oblika, velikost) in protizdrsno zaščito. Primerno zasnovan ročaj omogoča boljšo aktivacijo mišic podlahti, podaljšanje ročice zmanjša potrebne sile (daljša držala, trakasti ključ). Delovno mesto naj bo zasnovano tako, da lahko drug del telesa prevzame delovno nalogo in se za gib uporablja najmočnejši sklep, ki je na voljo. Pri opravilih, ki zahtevajo veliko ponovitev gibov v palcu, se svetuje izmenjavanje opravil z izvajanjem drugačnih gibov rok.

Zgodnje zdravljenje in rehabilitacija

Na začetku se občuti bolečino, ki se značilno pojavlja ob gibih, kjer nastaja velika sila v palčevem sklepu (obračanje ključa, zapiranje zadrge, odpiranje kozarcev za vlaganje), postopno se bolečina čuti tudi ob mirovanju. Takoj ko zaposleni začne tožiti o težavah, je treba opraviti pregled delovnega mesta in ugotoviti, katera opravila povzročajo te težave. Klinična diagnoza se postavi na podlagi kliničnega pregleda. Rentgensko slikanje sklepa služi le za določitev stopnje okvare. Rizartrozo v polovici primerov spremlja tudi sindrom karpalnega kanala^[3].

Ohranjanje aktivnosti

Ko začne delavec tožiti o bolečini, bi bilo treba začasno, do umiritve simptomov, oceniti in prilagoditi delovna opravila in delovno mesto. Namen začetnega konzervativnega zdravljenja je zmanjšati bolečino, ohraniti gibljivost, funkcijo in moč, zmanjšati mehanske obremenitve in ohraniti sklepni prostor. Če s konzervativnimi metodami dosežemo izboljšanje, se svetuje intermitentno uporabo opornice ob pričakovanih večjih obremenitvah. Če po nekaj mesecih ni izboljšanja, je treba razmisliti o operativnem posegu. Rehabilitacija je v tem primeru počasna in postopna. Operaciji sledi šesttedenska imobilizacija, nato pa postopno izvajanje vaj in lahkih vsakdanjih opravil, obremenitve postopoma povečujemo in dodajamo vse gibe v palcu (prijemanje, ščipanje, vlečenje). Kako uspešna bo vrnitev, je odvisno od vrste dela (pisarniško ali fizično delo). Za visoko zahtevna ročna dela je možna vrnitev na delo po treh do šestih mesecih. Kljub temu, da je izvajanje lažjih opravil možno že sorazmerno zgodaj, lahko traja od šest mesecev do enega leta, da je občutek v palcu normalen, moč pa se izboljšuje še več let^[3].

Vpliv psihosocialnih dejavnikov na vračanje na delo

Zaposlitev pozitivno vpliva na kakovost življenja, vendar je mogoče tudi, da delo slabša zdravje delavca. Izguba zaposlitve zaradi bolezni je povezana z nižjim zadovoljstvom in večjo verjetnostjo za depresijo in hudo bolečino. Bolečina je vsestransko povezana s psihosocialnimi dejavniki, saj ti vplivajo na zaznavanje bolečine. Huda bolečina vpliva tudi na psihosocialno počutje, zmanjšuje socialno interakcijo ter je pomembno tveganje za izgubo zaposlitve ali nastanek invalidnosti. Učinkovitost, možnost, da se s sodelavci pogovorimo o svojih težavah, podpora vodje, sodelavcev in družine pomembno prispevajo k uspešnemu vračanju delavcev z bolečino na delovno mesto^[5].

Promocija dobrega mišičnega zdravja

Zaradi staranja delovne populacije nastajajo spremembe v zdravstvenem stanju zaposlenih, vse pogosteje imajo ti kronične težave in vse redkeje vstopajo v delovni proces popolnoma zdravi. Treba pa je tudi skrbeti za zdravje mladih delavcev in preprečiti njihov prezgodnji izstop iz trga dela zaradi okvarjenega zdravja. Analize stroškov in koristi so pokazale, da dobra promocija zdravja na delovnem mestu in ustrezna ergonomska urejenost delovnega okolja prispevata k večji delovni učinkovitosti zaposlenih ter s tem k uspešnosti podjetja.