Varnost

Predstavitev

Varnost v tradicionalnem pomenu razumemo kot preprečevanje nesreč, tj. izogibanje neželenim dogodkom, ki se pojavljajo. Varnost je mogoče razumeti tudi kot osnovno vrednoto na delovnem mestu, ki prispeva k ustvarjanju dodane vrednosti. V primeru proaktivnega načina razmišljanja lahko na varnost gledamo kot inženiring odpornosti (preprečevanje in premagovanje) na nevarnosti in zato je v primeru nepredvidljivih izzivov treba postopke vrniti nazaj v normalno stanje z minimalno škodo, ki ob tem nastane. V nenehno spreminjajočem se delovnem življenju in okolju je treba nenehno izboljševati varnost. Doseganje želene ravni varnosti zahteva kontinuirano delo na vodstveni in operativni ravni.

Definiranje Varnosti

Varnost pomeni stanje neogroženosti, tj. brez poškodbe ali nevarnosti. Koncept varnosti je večdimenzionalen; to pomeni, da vpliva na posameznike, podjetja in celotne družbe. Prav zato je potrebno v organizaciji vzpostaviti pozitivno splošno vzdušje glede pomena varnosti.

Varnost temelji na dveh osnovnih dejavnikih: vrednotah in ukrepanju glede tveganja. Varnost pri delu se ukvarja z možnostjo, da delavci delajo na takšen način, da njihovo zdravje ni ogroženo. Industrijska varnost pa se ukvarja s preprečevanje industrijskih nesreč, ki se lahko zgodijo na primer z ognjem ali sproščanjem nevarnih kemičnih snovi.

Varnost se prav tako ukvarja s sredstvi za obvladovanje tveganj. Ko govorimo o varnosti, bi moral biti cilj preprečevanje nesreč, ne pa samo njihovo preživetje. Preprečevanje nesreč pa se tradicionalno upošteva šele, ko se je zgodila nesreča. Motivacija za preprečevanje podobnih nesreč se pojavi šele takrat, ko se je že zgodila nesreča in povzročila ekonomske težave in stroške. Del operativnih praks na ravni posameznika in organizacije je, da proces poteka varno.

Tradicionalni reaktivni način pri preprečevanju nesreč je torej stari pristop, ki se je danes spremenil v bolj proaktivno filozofijo. Pojem »inženiringa odpornosti na nevarnosti« je postal bolj priljubljen, če upoštevamo varnost na delovnem mestu, saj je vedno mogoče, da bo šlo kaj narobe, čeprav je bilo storjeno vse, da se to prepreči. Odpornost inženiringa na nevarnost opredeljuje varnost kot sposobnost za uspeh, tj. varnost pod različnimi pogoji, to je sposobnost obvladati nepredvidljive izzive in hkrati biti prilagodljiv na tak način, da se postopki lahko vrnejo v normalno stanje z minimalno škodo. Faza snovanja procesov dela mora vključevati tudi idejo, da lahko gredo stvari narobe.

Izboljšanje Varnosti

Varnost pri delu daje trdno podlago za preprečevanje nesreč. Ukvarja se z vsemi delovnimi ljudmi, tako z delavci kot tudi z tistimi, ki začasno obiščejo delovno mesto. Obstaja več priznanih načinov za izboljšanje varnosti pri delu, kot so ocena tveganja, izobraževanje in usposabljanje, varnostne akcije (na primer v javnih medijih), zavezanost vodstva k varnosti, varnostnim sistemom in upravljanje zdravja pri delu z namenom izboljšanja vprašanja organizacije varnosti in zdravja na bolj strukturiran in formalen način, itd. Vse tehnike za izboljšanje varnosti podpirajo druga drugo, v bistvu delujejo najbolje, kadar se uporabljajo z ramo ob rami. Vsaka nesreča na delovnem mestu je znak vodstvu, da je nekaj narobe.

Varnost ni zagotovljena stalnica: ne samo, da jo je treba ohranjati, tudi izboljševati jo je treba ves čas. Kultura varnosti kaže, kako se varnostne prakse dejansko izvajajo na delovnem mestu. Nanaša se na načine, kako lahko neformalni vidiki organizacije vplivajo na varnost in zdravje pri delu v pozitivnem ali negativnem smislu. Korenine nesreč pri delu je mogoče najti v varnostni kulturi. Dobra varnostna kultura ima pozitiven vpliv na kakovost, zanesljivost, sposobnost in produktivnost podjetja. Vloga managementa pri ustvarjanju dobre varnostne kulture je ključnega pomena.

Varnostna kultura zajema niz prepričanj, zaznav in stališč, ki izražajo pomen, ki ga posamezniki v organizaciji pripisujejo varnosti, za sebe in za druge. Varnostna kultura je ustvarjena in negovana predvsem preko nezavednih procesov socializacije – to se pogosto šteje kot družbena konstrukcija. Ljudje ponavadi menijo, da je varnost pomembna, a še vedno kljub temu sprejemajo nevarne dejavnosti, ki jih lahko vodijo do nesreč.

Kadar menijo, da je tveganje nepomembno, lahko posamezniki tvegajo, da bi prihranili čas, in zato ignorirajo informacije, ki so v nasprotju z njihovim prepričanjem in predsodki. Človeške napake se pogosto izkažejo kot neizogibni vzroki nesreč, čeprav so v ozadju človeških dejanj temeljni vzroki nesreč.

Varnost je treba obravnavati kot koncept širokega spektra: poleg izogibanja neželenim dogodkom bi moral biti poudarek tudi na novih potencialnih tveganjih. Osredotočanje le na posamezna tveganja ali prakse pogosto vodi do zanemarjanja drugih pomembnih vprašanj.

Prednosti

Manj nesreč

Izboljšanje varnosti zmanjšuje število delovnih nesreč. Žrtev nesreče pri delu je oseba, ki ima obveznosti tudi zunaj delovnega mesta. Zato je preprečevanje nesreč bistven dejavnik na vsakem delovnem mestu, da bi se izognili nepotrebnemu trpljenje ljudi in gospodarski izgubi. Zavezanost delavcev njihovemu delu delovnemu mestu se lahko poveča tudi, če se število nesreč na njihovem delovnem mestu zmanjša. Varnost ni samo fizično dejstvo, ampak tudi občutek, da delo poteka v varnem delovnem okolju.

Zmanjšano tveganje

Izboljšani varnostni ukrepi pomenijo, da se zmanjšajo tveganja na delovnem mestu. Številnim poklicnim tveganjem se je mogoče popolnoma izogniti ali jih odpraviti na delovnih mestih. Kljub temu pa je treba preveriti, da odpravljanje tveganj ni zgolj njihov prenos na drugo področje. Dodaten bonus je, da znižana stopnja tveganja na delovnem mestu poveča privlačnost delovnega mesta, to pa povečuje produktivnost tako na ravni podjetja kot tudi na individualni ravni.

Zmanjšani stroški

Gospodarski vidiki so pomembni v današnjem delovnem življenju. Vsako leto je 4,9 milijona nesreč vzrok za več kot 3 dni odsotnosti z dela. Stroški za nesreče pri delu in poklicne bolezni se gibljejo v večini držav od 2,6 – 3,8% bruto nacionalnega proizvoda (BNP). To pa ogromno stane posamezna podjetja, kot tudi nacionalna gospodarstva. Večina nalog, ki se opravljajo na delovnih mestih, se obravnava po njihovi ekonomski vrednosti. Izboljšanje varnosti je mogoče videti tudi kot naložbo. Nesreče nalagajo dodatne stroške za podjetja, kot tudi za družbo na splošno. Poleg tega nesreče povzročajo stroške in imajo negativen učinek na zdravje delavcev, kot tudi na podjetje in na celotno vzdušje na delovnem mestu. Nesreče lahko povzročijo tudi dodatne stroške za žrtve, tj. na individualni ravni, saj povzročajo nepotrebne bolečine in zaplete za vsakdanje življenje.

Zmanjšana grožnja tožbe

Zakonodaja obstaja za zaščito zdravja in varnosti zaposlenih. Zakonske zahteve vodijo do varnejših delovnih mest in varnejših načinov dela. Ko se varnost izboljša, se grožnja pravne sankcije za ureditev varnosti zmanjša.

Ugled – izboljšan položaj med dobavitelji in partnerji

Povečana varnost povzroča zanesljivejšo proizvodnjo, kar prispeva k pravočasnemu izpolnjevanju načrtovanih urnikov in izdelave izdelkov, prav tako pa so izpolnjene tudi zahteve glede kakovosti. Nasprotno pa so nesreče vzrok zamud v proizvodnji, zato ugled podjetja trpi in lahko traja dolgo časa, preden se ugled podjetja ponovno povrne in/ali celo izboljša. Javen pravni postopek, sprožen zaradi nesreč, povzroči dolgoročno škodo za vsako delovno mesto in podjetje, še posebej za zasebne družbe, katerih cilj je donosen posel. Podjetje, ki je vložilo trud v preprečevanje nesreč, ima svoje prednosti: nanj se gleda kot na privlačnega delodajalca za nove delavce, kot tudi na zanesljivega, iskanega poslovnega partnerja med drugimi podjetji.

Povečana produktivnost

Varnost je tesno povezana s produktivnostjo. Oprema in delovno okolje, ki je optimizirana za potrebe delovnega procesa in njihovo vzdrževanje, prispevata k večji produktivnosti in doseganju boljše kakovosti. Ukrepanje za varnost in zdravje je treba vključiti v splošno vodenje. Manj nesreč zaposlenih pomeni tudi manj bolniških odsotnosti, to pa posledično pomeni tudi nižje stroške in manj motenj proizvodnih procesov. Poleg tega pa so zdravi delavci tudi bolj produktivni in lahko proizvajajo bolj kakovostno.

Načini za izboljšanje varnosti

Učenje iz nesreč in skorajšnjih nesreč

Dobro preprečevanje nesreč temelji na analizi, kaj se je zgodilo v preteklosti. Pomembno je razumeti, zakaj je prišlo do nesreče, ali se v bližini primerov nesreč pogrešajo kakšni ukrepi, ki se lahko sprejmejo, da se v prihodnje takšne nesreče ne bodo ponovile. Iskanje temeljnih vzrokov za vse nesreče pripomore k prepoznavanju obstoječih nevarnosti in tveganj na delovnem mestu, hkrati pa so te informacije osnova za sprejem korektivnih ukrepov.

Usposabljanje za varne delovne metode

Delavce je treba usposobiti in poučiti o vprašanjih varnosti in zdravja. Premajhno znanje o varnosti in nizka motivacija za uporabo varnostnih postopkov povečuje število nesreč na delovnem mestu.

Možno pa je tudi, da so tisti delavci, ki imajo nizko motivacijo, da bi sledili varnostnim pravilom in postopkom, prav tako tudi tisti, ki pri svojem delu najpogosteje kršijo pravila. Delavci se morajo zavedati tveganj in posledic neupoštevanja varnostnih pravil – tako pravnih in fizičnih posledic.

Merjenje varnosti

Meritve uspešnosti glede varnosti se lahko razdelijo na reaktivno in aktivno spremljanje. Reaktivno pomeni prepoznavanje in poročanje o incidentih (ki so skoraj in dejansko zgodili) ter učenje iz napak, medtem ko aktivno zagotavlja povratne informacije o uspešnosti ukrepov pred nesrečo ali ukrepov, ko je prišlo do incidenta. Naknadni kazalniki se povezani z reaktivnim spremljanjem in kažejo na to, ko želeni varnosti ukrep zamuja ali pa še ni bil uveljavljen. Vnaprejšnji kazalniki pa so oblika aktivnega spremljanja (npr. spremljanje različnih vrst tveganj), ki se uporabljajo kot informacijski vložki, ki so bistvenega pomena pri dokazovanju, zakaj so bili želeni varnostni rezultati doseženi.

Zavezanost vodstva k varnosti

Najvišje vodstvo ima ključno vlogo pri izboljšanju varnosti pri delu, preprečevanju nesreč in ustvarjanju boljše varnostne kulture. Voditelji, ki visoko cenijo varnost, tudi zelo cenijo blaginjo svojih zaposlenih. Želja, da se zagotovi dobro počutje zaposlenih, je bistvenega pomena, zato se temu posvečajo, saj je njihov cilj doseči dobro stopnjo varnosti na vsakem delovnem mestu.

Medtem ko vodilni managerji vplivajo na varnost delovanja organizacije, pa srednji managerji oblikujejo drugo kategorijo osebja, ki igra pomembno vlogo pri varnosti in organizacijskih spremembah. Lahko imajo dvojno vlogo, saj so blizu izvajalcev delovnih operacij in lahko prispevajo k lokalni mikrokulturi, hkrati pa so tudi blizu vodstva, da prenašajo informacije za operativne izvajalce.

Poleg tega, da imajo sodelavci vzornike glede izboljšanja varnosti, bi morale biti zahteve in postopki jasno razloženi, sodelavci pa motivirani, da sledijo varnostnim ukrepom. Managerji so ključnega pomena pri zagotavljanju varnega dela.

Zavezanost delavcev za varnost

Udeležba delavcev je pomemben del upravljanja zdravja in varnosti. Običajno delavec ima ideje o vzrokih nesreč in preventivnih metodah. Managerji nimajo rešitve za vse težave, zdravstvene in varnostne, medtem ko imajo delavci in njihovi predstavniki poglobljeno znanje in izkušnje o tem, kako je bilo delo opravljeno in kako to vpliva nanje. Zato morajo delavci in managerji tesno sodelovati, da bi skupno našli rešitve za skupne probleme.

Pomembno je, da osebje sodeluje pri oblikovanju varnosti na svojem delovnem mestu. Sodelovanje z delavci in/ali njihovimi predstavniki je pomembno iz več razlogov: delavci imajo jasen interes – osebno varnost, veliko bolj so vključeni v nevarne dejavnosti kot njihovi managerji in pogosto imajo prvi potrebno znanje o nevarnih procesih, pomembnih dejavnikih tveganja in praktičnih potencialnih varnostnih rešitev.

Vizija ničelnih nesreč

Vizija ničelnih nesreč temelji na prepričanju, da se dajo vse nesreče preprečiti, in zato spodbuja to vizijo kot pomembno strategijo za preprečevanje nesreč na delovnem mestu. To vizijo vse bolj sprejemajo podjetja, ki želijo odpraviti nezgode pri delu, saj menijo, da njihova identiteta ne dovoljuje nesreč. Če nesreče ni mogoče preprečiti v kratkem času, potem bi to moralo biti izvedljivo na daljši rok. Cilj vizije je spodbuditi ljudi, da razmišljajo in delujejo na način, ki podpira vizijo, da je vse nesreče mogoče preprečiti. V preteklosti so ljudje dopuščali nesreče, saj so verjeli, da jih preprosto ne bi bilo mogoče preprečiti, ali da so določene nesreče neizogibne. Zato je spodbujanje Vizije ničelnih nesreč pomembno orožje v boju proti tej pogosti vrsti fatalizma.

Zaključek

Danes obravnavamo varnost kot osnovno vrednoto za delo, ne le za doseganje ravni varnosti, ker jo zakonodaja zahteva, ampak kot splošno sprejemljiv odnos za opravljanje posameznikovega dela na varen način. Varnost se bo verjetno vse bolj dojemala kot primarna tematika na delovnih mestih in delavci bodo začeli izbirati svoje delovno mesto na podlagi varnosti delovnega mesta.

Javni interes glede varnostnih vprašanj se povečuje globalno, kajti podjetja delujejo čedalje bolj po vsem svetu. Svetovna podjetja morajo uveljaviti varnostne vrednote, ki presegajo geografske meje. Njihova delovna sila prečka meje in zaradi povečanega trenda premikanja delovne sile se povečuje tudi zavest za varno delo. Nove tehnologije in novi načini obdelave ne bodo nadomestili pomena varnosti. Načini ohranjanja varnosti se lahko razlikujejo zaradi novih načinov tveganja, kot so zahteve po opravljanju več del hkrati, ki zahtevajo sposobnost delavca za obravnavo varnostnih vprašanj za več nalog.

Delodajalci so postavljeni pred izziv načrtovanja varnosti, saj jim delavci sedaj bolj spreminjajo svoja delovna mesta kot v preteklosti. Delavci se morajo nenehno usposabljati za varnost v svojem spreminjajočem se delovnem okolju. Poleg tega morajo biti sposobni obvladovati širši spekter tveganj, ki izhajajo iz novih tehnologij in metod dela. Varnost ni samo fizično stanje, temveč tudi psihološko. Namesto, da se osredotoča na napake in nepravilnosti, je bolj poudarek na pozitivnih izidih varnosti in načinih, kako bi lahko te pozitivne izide dosegli.

Omenjeni Viri

1 Hollnagel, E., Woods, D. & Leveson, N., Resilience Engineering, Burlington, Ashgate, 2006.

2 Hollnagel, E., Nemeth, C. P. & Dekker, S., Remaining Sensitive to the Possibility of Failure. Resilience Engineering Perspectives, Aldershot, Ashgate, 2008.

3 EU-OSHA - European Agency for Safety and Health at Work, Mainstreaming OSH into business management. (2009). Dosegljivo: https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/mainstreaming_osh_business

4 EU-OSHA – European Agency for Safety and Health at Work, Occupational Safety and Health culture assessment – A review of main approaches and selected tools, 2011. Dosegljivo: https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/culture_assessment_soar_TEWE11005ENN

5.Zwetsloot, G., Aaltonen, M., Wybo, J., Saari, J. Kines, P., Op de Beeck, R. , ‘The case for research into the zero accident vision’, Safety Science, 2013. Dosegljivo https://www.arbejdsmiljoviden.dk/Aktuelt/Nyheder/2013/06/~/media/Files/Nyheder/Zwetsloot-GIJM-Aaltonen-M-Safety-Science-2013.pdf

6 Hale, A., The individual and safety, In: Ridley, J. & Channing, J. Safety at work,. Butterworth Heinemann, Sixth Edition, 2003. pp. 330–388.

7 Pate-Cornell, M. & Murphy, D., ‘Human and management factors in probabilistic risk analysis: the SAM approach and observations from recent applications’, Reliability Engineering and System Safety 53, 1996, pp. 115–126.

8 EU-OSHA – European Agency for Safety and Health at Work, Assessment, elimination and substantial reduction of occupational risks, 2009. Dosegljivo: https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/TEWE09001ENC

9 EU-OSHA - European Agency for Safety and Health at Work. Business Aspects of OSH. (2013). Pridobljeno18. aprila 2013, From:[4]

10 Reason, J., Managing the Risks of Organizational Accidents, Aldershot, Ashgate, 1997

11 EU-OSHA – European Agency for Safety and Health at Work. Maintenance and hazardous substances – maintenance in the chemical industry, EU factsheet 67 (publication year not available). Dosegljivo: [ https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/e-facts/e-fact-67-maintenance-chemical-industry]

12 EU-OSHA – European Agency for Safety and Health at Work, Worker Participation in Occupational Safety and Health – A practical Guide, 2012. Dosegljivo: [ https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/workers-participation-in-OSH_guide]

13 Barling, J. & Frone, M.R. The Psychology of Workplace Safety, Washington, American Psychological Association, 2004.

14 Oien K., Utne I.B., Herrera I.A., 2011. Building Safety indicators: Part 1 – Theoretical foundation, Safety Science 49, 148–161.

15 Podgorski D., ‘The Use of Tacit Knowledge in Occupational Safety and Health Management Systems’, Journal of Occupational Safety and Ergonomics, 16 (3), 2010, pp. 283–310.

16 Hollnagel, E., FRAM: the functional resonance analysis method. Burlington, Ashgate, 2012.

Povezave za nadaljnje branje

1 EU-OSHA – European Agency for Safety and Health at Work (2012). Management of occupational safety and health, An analysis of the findings of the European survey of enterprises on new and emerging risks. Pridobljeno 19. 4. 2013, from: https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/management-psychosocial-risks-esener

2 EU-OSHA – European Agency for Safety and Health at Work (2011). Occupational Safety and Health Culture Assessment – a Review of main approaches and selected tools. Retrieved 19 April 2013, From: https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/culture_assessment_soar_TEWE11005ENNç

3 EU-OSHA – European Agency for Safety and Health at Work (2012). Leadership and Occupational Safety and Health (OSH): an Expert Analysis. Retrieved 19 April 2013, From: https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/literature_reviews/leadership-and-occupational-safety-and-health-osh-an-expert-analysis

4 EU-OSHA – European Agency for Safety and Health at Work (2012). Definitions. Retrieved 19 April 2013, from: [10]

5 EU-OSHA – European Agency for Safety and Health at Work (2010). Economic incentives to improve occupational safety and health: a review from the European perspective. Retrieved 19 April 2013, from: [ https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/economic_incentives_TE3109255ENC]

6 EU-OSHA – European Agency for Safety and Health at Work (2011). Magazine. Retrieved 19 April 2013, from: [ https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/magazine/magazine]