Odkazy
[1] Splošnejši koncept krepitve oz. izboljševanja človeka sicer zajema različna ciljna področja za preseganje bioloških omejitev s tehnološkimi posegi v telo, na primer podaljševanje zdravega življenjskega razpona, krepitev fizičnih zmogljivosti, spreminjanje razpoloženja in osebnosti, itd.
[2] Kot so na primer motnja pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti, narkolepsija, različne oblike demence, itd.
[3] V tem primeru ne gre za rekreativno uporabo v namene zabave in doživljanja evforičnih stanj oz. bega pred slabimi življenjskimi razmerami.
[4] Čeprav so občasno pomenjene tudi druge farmakološke učinkovine, kot sta donezepil (Aricept), ki je bil prvotno razvit kot sredstvo za blaženje alzheimerjeve bolezni in naj bi pri zdravih krepil pomnjenje, ter propranolol, ki je bil razvit kot sredstvo za zdravljenje povišanega krvnega tlaka in pri zdravih zmanjšuje fizične znake nervoze in strahu, še posebej pri javnih nastopih, so v kontekstu farmakološke krepitve kognitivnih sposobnosti vseeno najpogosteje uporabljene in tudi najbolj proučevane tri predhodno omenjene učinkovine.
[5] V Sloveniji so omenjene učinkovine regulirane v okviru Zakona o zdravilih (UL 17/2014) in Uredbe o razvrstiti prepovedanih drog (UL 45/2014). MFT in MOD sta v Sloveniji dostopna v okviru zdravstvenega sistema, AMF pa ne.
[6] Iz različnih študij je razvidno, da imata kofein in nikotin učinke in lastnosti, ki so primerljive z obravnavanimi FSK. Obe učinkovini sta poživili, ki imata pri povprečno zdravih ljudeh učinke krepitve pozornosti, osredotočenosti in budnosti ter širše vplive na kognitivne zmožnosti. Nikotin ima nadalje – odvisno od odmerka – lahko poživljajoče ali pa pomirjevalne oz. sprostitvene učinke. Kofein ima določeno tveganje za nastanek odvisnosti, medtem ko je odvisnost, ki jo povzroča nikotin, primerljiva z odvisnostjo od kokaina. Stranski učinki so prav tako podobni, in lahko segajo od glavobola, omotice, povišanega krvnega tlaka, pa do prebavnih težav, nemirnosti in nespečnosti.
[7] Ta članek se osredotoča na farmakološke učinkovine za krepitev kognicije, med drugim tudi zato, ker so znatni krepitveni učinki različnih prehranskih dopolnil še slabše raziskani oz. manj verjetni. Racetami so sicer regulirani različno, v ZDA so na primer dostopni v prosti prodaji kot prehranska dopolnila, v EU pa so regulirani kot zdravila. Nekateri strokovnjaki sicer načeloma ne razlikujejo med različnimi kategorijami učinkovin in sredstva za krepitev kognicije štejejo tako zdravila na recept kot prehranska dopolnila in digitalne naprave.
[8] Razširjenost med različnimi poklicnimi skupinami in zaposlenimi je naslovljena v članku »(Zlo)raba farmakoloških učinkovin za krepitev kognicije na delovnem mestu«.
[9] Rabi prepovedanih učinkovin za krepitev fizičnih zmogljivosti v poklicnem športu, ki se občasno prekrivajo s posameznimi FSK.
Zvoľte tému