Odkazy
[1] Raba FSK tako predstavlja določeno nasprotje rekreativni rabi prepovedanih drog, ki se običajno uporabljajo za zabavo, doživljanje evforije in spremenjenih stanj zavesti, za »beg pred realnostjo«. Čeprav se za namene farmakološke krepitve kognicije nedvomno uporabljajo tudi prepovedane droge, kot so različne vrste stimulansov, se v tem članku osredotočamo na farmakološke učinkovine na recept, ki so tudi najpogosteje omenjene in proučevane v kontekstu FSK med zaposlenimi.
[2] V sklopu (zlo)rabe različnih psihoaktivnih učinkovin v delovnem okolju so običajno najbolj izpostavljena protibolečinska sredstva, pomirjevala, alkohol in marihuana, predvsem za blaženje kroničnih bolečin, stresa in preobremenjenosti. Ta članek se omejuje na FSK, ki imajo neposreden vpliv na kognitivne sposobnosti, čeprav tudi omenjene učinkovine lahko vsaj, tako pozitivno kot negativno, posredno vplivajo na splošno kognicijo in predstavljajo problem za dolgoročno varnost in zdravje na delovnem mestu.
[3] Prva in verjetno edina raziskava o rabi FSK je bila opravljena med študenti Univerze v Ljubljani leta 2012/2013 je pokazala 6,1 odstotek rabe med 445 študenti.
[4] Nekatere nedavne razprave v znanstveni literaturi sicer trdijo, da je njihov primarni učinek krepitev notranje motivacije, ki se nato prevede v okrepljeno in učinkovitejše delovanje. Na splošno so človeške umske zmožnosti tesno povezane in prepletene, saj na primer razpoloženje oz. počutje vpliva na motivacijo in na kognicijo, tako da bi bila v sklopu proučevanja FSK lahko zanimiva tudi zdravila na recept kot so antidepresivi in anksiolitiki.
[5] Tu sicer prihaja do določenega paradoksa, ker naj bi FSK okrepile kognitivne zmožnosti in tako povečale varnost, produktivnost in učinkovitost v primerjavi z drugimi rekreativnimi drogami. Kot omenjeno pa imajo lahko tudi negativen vpliv zaradi precenjevanja posameznikovih zmožnosti in v primerih dolgotrajnega odlaganja spanca in počitka. Zakonodaja za ta primer torej ni najbolje pripravljena.
Zvoľte tému